That`s how it is on the Buca streets. Yeah Iraq is not so far anyways 
So, it finally happened. You wont believe it we are back on the track. We are returning to this blog with at least a trillogy of the new movies of Buca Studios!
Well some things happened considering that we have 6 exams in 2 weeks we have to work hard! Yes we have to work hard. So we work hard! Firstly we have a war in our appartment, yes we are in war with Age of Empires. So we have LAN Partyes in our humble home. But where ever are the soldiers, there has to be also some backup media group. And since we were playing war Damçi was creating movies.
And here is the story: The stocks of movies are full so we will publish one movie per day, starting with todays movie that is talking about our infinite skills in playing basketball. Now we have 6 movies but the movie factory is in full speed.
So the first movie was small step for Damçi but giant leap for the blog. Visit us tomorrow, when second movie joins the blog. Guruşurus!!
Ker trenutno poteka izredno poglobljeno izobraževanje na temo vsega kar naju ne zanima (kolokviji), bova morda zadnje dneve malce več odsotna kot je v navadi – čeprav to že težko izvedeva, glede na padec objav po najini preselitvi v novo stanovanje kjer sevede NI NETA!!!
Vam povem, brez neta se počutim ko pračlovek s kamnitim orodjem v rokah…
Trije palcki se zjutraj prebudijo, opravijo osnovne jutranje procese, se odpravijo na pot v gore, kjer iscejo odgovore na vecna vprasanja zivljenja.
Osnovni jutranji procesi…
…pot v gore…
…iskanje odgovorov na vecna vprasanja zivljenja.
Malo spustimo zgodic o ozadju dogajanja.
Dnevna soba, lucka in 6 parov oci buli v dolgocasno tekmo Med Norvesko in Turcijo. Pride polcajt in seveda zdolgocaseno ugotovimo da je morda precej bolj zanimivo gledanje na ostalih kanalih kot pa gledanje turskih reklam. In kakopak na vseobce navdusenje smo ugtovili, da se nismo motili…Voila!!
Novo jutro. Sončno. Počutim se briljantno. Med hojo na faks pljunem čez ramo in uživam, kljub temu, da z Maltejem zamujava, vendar vseeno se vlečeva proti faksu brez naglice. Nov dan, nova zora. V harmoniji z mislimi in naravo, bolje rečeno z grmičevjem, ki nas spremlja na poti na faks, lagodno korakava. Tuj svet nima veze z nami, podobno kot na otoku brez potreb. Totalna svoboda, totalna kreativnost.
Pa še turški recept za eksotični golaž, saj slišim, da povpraševanje po njem narašča. Vsebina kotla vsebuje politike, ministre, kajpak šolarje ter profesorje, seveda nacionalne fuzbalerje in njihove drese in, da ne pozabimo na ključno sestavino, nas, ki skrbimo za program Turčije in učinkovitost slednjega. Ideje golaža se vsak dan uresničujejo in mi janičarji ga vsak dan veselo srkamo.
No, da ne dolgovezim, tu je recept:
200 gramov ovčjega dimljenega kebaba
10 preprog življenjskega dela pridnih žensk
500 gramov nekvašenega testa (kajti kebab si je največji užitek zvijati samostojno)
4 jaja (od pileta, da se razume)
5 Limon in pomaranč, … narabutane od kmeta so najbolje
Ajran obvezno (2/3 kislega mleka, ostalo voda, pa sol)
Priporočam še nekaj brkačev, korejskih ninđ in še ducat opasnih opernih pevcev, ki tu pa tam fušajo
Vse naenkrat vržemo v lonec, mešamo dobre 3 minute, nato razdelimo vsebino 30% zahod (ta je najbolj užiten) in ostalo pošljemo po hitri pošti na neznani vzhod. Nato dobro začinimo, da dobimo mešanico žgočih okusov in rodi se brezskrbni srčni kaos. Dodamo še sonce in plažo ter lepe ženske in hrana za kralje, bogove kakorkoli že, je pripravljena. Drugače pa po originalnem receptu zmečemo vse, kar pač pride pod roke.
Pa še nauk: v Turčiji se ti lahko zgodi karkoli, kjerkoli, kadarkoli. Modrost je le to sprejeti. Za mama’s boye, razvajence, lepe Šimene, negativce in ljudi, ki jih zanima le kolesje potrošnje tu ni prostora. Sedaj pa zapiramo, kajti jelo nas čaka. Hohoho.
Tale spisek sem dobil na mail, ko je moj čale slučajno našel blog:
Zdravo turški sultan Damjanež
slušaj ovamo
sada nema više šale kad ti se čale aplovdu na računar, gledam neke filmčke na internetu o življenju v Turčiji in se čudim kakšna vrlina je alkohol, pa pivo pa cigareti.
Pa izgleda da je to neka vrlo važna stvar u životu. Pa izgleda kao glavna. Pa izgleda da svet ide na alkoholni pogon a ne na naftu, solarnu energiju, fizijsku energiju, fuzijsku, vodnu, energiju vetra, elektriku i neke druge bezvezne stvari. Izgleda kot da nisi šel v Turčijo študirat ampak uničevat pir 
,
ajde dečko malo oladi pa prilogodi porabo na hišne količine ne pa na stadionske , pa mislim da alkoholiziranost izraža šibkost in če ne bo kakšnih lepših posnetkov ti naslednjič pošljem misli našega velikega dr. Ruglja da ti še on pove ta to ni najbolj zrela stvar na svetu, če se naceja sve po redu.
Sicer pa te po eni strani razumem, da utapljaš veliko žalost v alkoholu, ko si tako daleč od doma in te oči in mamika težko nadzirata . Pa da mi ne žališ verska čustva nam dragih naroda Turaka koji su več u petnaestom vjeku dolazili do Ljubljane Slovencima u posjetu. Mada jih tada nismo primili baš najljubaznije.
Ti kar pridno študiraj, pa ne okuse pijač in opojnih substanc ampak ekonomsko vedo. Tu vsi stoprocentno zaupamo vate ampak oči mora nekaj naložit drugače ne bi bil oči ampak neki brezbrižni anonimnež, ki mu je vseeno kaj se dogaja sa sinekom martinekom. Bolje preventiva kot kurativa.
Toliko pridige za danes, če bo kaj zaleglo me veseli, lahko pa si še vedno zapoješ “its my life” in si misliš svoje. Še mal pokore ti nalagam : eno zdravamarijo, dva očenaša, trikrat Nemca premagaj v šahu, (mene ti tako ne bo uspelo, ker oči je vrlo inteligadan), pa minimalno dvajset košev na tekmo, pa vsake tri dni en mejl.
Imej sa maksimalno, študiraj frontalno, žuraj minimalno, pa po pameti.
Pa brez zamere, saj ni tako hudo, saj veš da oči kdaj kakšno stvar tudi zafilozofira.
Brez panike i nema odmora dok traje obnova
tudi mamika te pozdravlja čeprav že spi e toliko za danas, sutra ili prekosutra možda nešto više
a sada na spavanje
POZOR
raportirao
humble general oči je car
Since the bolndines are playing with their lifes in İzmir I am discovering the administrative buildings in Ankara.
There must be something about this Ankara I just can`t describe…there is something…
Aha I know it is freakin great
I have photos, videos, coments, but no time…I am still in Ankara enjoying the government buldings…
Aha, just one information…for all of you that Acropolis is in Athens…no it is not it`s in Ankara, and you know what? It is not a temple for the gods but it is a grave. Guess whois grave?
And something else…yesterday…on wednesday…was some kind of a celebration day for Kurds and there were demonstrations, so we couldn`t go to the centre becouse it was too dangerous…yes that is also Turkey, the country of diversity.
Oh and one more thing, a good example for our belloved mayor Jankoviç: Becouse our program was about the children cought on the streets and families and bla bla, we went to some public facilities, parks,… and to be honest, they are really nice! But it seemed too good to be true. On the walls were hanging pictures and on 90% of these pictures were pictures of Erdoğan (prime minister) and the Mayor of Ankara…they are from the same party of course!! So Mayor is using taxpayers money (to be honest these facilities are huge – jim, swimming pool, dancing courses, langauage courses, music room,…) to hang his pictures on this facilities and make his propaganda for the next election. Tomorrow they open new park in Ankara and there are jumbo posters all over Ankara and buses with his pictures on it. Yap, a pure example of democracy for Jankoviç…I am the city!
Anyways it is nice here but İzmir is muuuuuuch better!! Just some pictures for u becouse videos have to be edited…
The first two pictures are from the great late night dinner where we had infinite amount of Rakııııı, third picture is me teaching Turkish high school heads Slovenian language, fourth one is the “Acropolis” I was talking about, fifth is one is Turkish girl that got amazed by my beautiful name and the last one is “Ankara spor”; first league footbal team!
Dragi bralec, tedni minevajo, kmalu tudi meseci…
Mesija je ostal v Izmirju in politični razpoznavnik je odšel na vzhod. Oba z adaptacijo okolice, vsak v svojem ritmu. Razpoznavnik Kleki sedaj igra na strune Ankare in zabava Turško publiko, medtem ko jaz piham na trobento sredi plesišča obkrožen z vsemi, le s Slovenci ne, v Izmirju seveda. Publika tudi tu pleše kot podivjani indijanci, in ni čudno, da smo imeli toliko dežja v preteklih dni.
Z Maltejem odideva na bazen. Z avtom, da poudarim. Svetlobo mesečine je prekrilo in lunin mrk je bil krasen. V termalni vodi gledati obris mesečine in biti obkrožen s podvodnimi lučkami je sproščen občutek. Besede so se ponovno rodile in klovni so zaplesali.
Nato greva na kavo, vendar pomotoma naročiva pivo. Tekne vseeno!
Tu imamo navado se le voziti in potovati v neznano, v popolno skrivnost, and we like it!
Včerajšni dan je bil nasprotje vse logike.
Z Maltejem se odpraviva na pot s ciljem prodati knjige prejšnje generacije erazmus študentov. Z experimetom se podava na pot z veliko stekleno skledo sladoleda in dvema ogromnima žlicama v rokah. Prava atrakcija za vse prebivalce Buce. In seveda, edina blondinca…bilo je kot, da bi prišel predsednik v mesto.
Prideva v kopirnico po študijsko literaturo, po pričakovanjih nisva dobila nič. Nato hočeva prodati knjige, najprej za 10 lir, nato za 20 lir, nato mu jih ponujava zastonj, vendar sva dobila občutek, da ni lepo ponujati nekaj zastonj, ko barantaš. Odšla sva s knjigami, pozabila skledo sladoleda tam…Najslabša prodajalca ever.
Nato basket, med hojo sijajnih trikov se nam eden ponesreči in žoga se je odločila prečkati štiri pasovnico polno avtomobilov. Takojšnji kaos na cesti. Razmišlajam o begu ali o skrivališču. Vendar žoga je nadaljevala svojo pot in bilo je kot na NBA tekmi. Možnost, da žoga ne bo zadela avtomobilov je približno 30:1. Po izjemno počasnem prečkanju se je žoga skoraj ustavila. Stečem še sam v stilu slaloma med avtomobili, poberem žogo in konec zgodbe.
Plan za danes, roštilj, pa pit pit pit…
To make it official, tomorrow (thursday) I go to Ankara for six days 
What can I say…it came like a total surprise for me yesterday and today I am packing my suitcases. Anyways I will have a joyful 8 hours drive 
See you back with pictures and movies from Ankara…and Damči take care of the apartment
Singin’ don’t worry, about a thing,
cause every little thing, is gonna be alright
I woke up this morning, smile with a rising sun,
Three little birds, are by my door-step,
Singin’ these songs, of melody pouring,
This our message to YOUHUHU
English: Now our researchers went to look forward into the minds of the Turkiş students.
Marek we found something for you!!
But on second thought we have a problem, most of them don’t really know whether they have a boyfriend or not, I tell you these Turkiş girls…
Po masazi, savni ın razvajanju sledi…pa oprostıte za zamegljen posnetek.
No comment…
Oh just one comment: What do you get if you put 40 Turks on Ski Slope? A disaster!!!
You should see that, 100% of our group had no or just little % of experience. And when they saw snow they just ran down the hill fallin and hitting in each other. Thank got there were professional gaylookıng Slovenian Ski teachers that showed them how to use this alien things they put on their feet…
Recent Comments